Glasovno zaznavanje je močno povezano z učenjem branja in pisanja, saj ob slabo razviti sposobnosti glasovnega zaznavanja lahko opazimo težave pri začetnem branju, pisanju, kasneje pa celo pri besednem zakladu in razumevanju, zato je glasovno zaznavanje pogoj za opismenjevanje.

Tako kot vidno zaznavanje ima tudi glasovno zaznavanje svoj proces in poteka skozi dve fazi -  glasovno razločevanje in glasovno razčlenjevanje.

Ko govorimo o fazi glasovnega razločevanja, govorimo o otrokovi sposobnosti razločevanja dolžine besed. Raziskave so pokazale, da se otroci najprej zavedajo dolžine besed (krajša in daljša), nato zlogov, kasneje pa zaznajo glasove v besedi. Sposobnost razločevanja glasov se pri otroku prične razvijati od tretjega leta dalje in se do vstopa v šolo dokončno razvije. Le to pa preprečuje težave pri razčlenjevanju. 

Glasovno razčlenjevanje je sposobnost, ko otrok razčleni poved na posamezne besede, besede na posamezne zloge in posamezne glasove.

PRIPRAVIMO UVOD V GLASOVNO ZAVEDANJE ZA NAŠEGA OTROKA

Igranje z rimami

Verjetno ste kot starši kmalu opazili, da je otrokom poigravanje z rimami zabavno. Zvočnost in ritmičnost pritegne otrokovo pozornost in predstavlja uvod v glasovno zavedanje. Rime najlažje urimo v pesmicah, izštevankah in besednih igrah. Otroci so sami sposobni iskanja rim od tretjega leta dalje, kar je podlaga za iskanje zadnjih zlogov v besedah. Študije so pokazale, da so otroci, ki so sposobni slišani besedi poiskati rimo, pozneje v šoli bolje slušno razčlenjevali in razločevali besede. 

Pripovedovanje zgodb

Pomembno je, da otroke med tretjim in četrtim letom spodbudimo k prostemu pripovedovanju zgodb, saj na ta način širijo besedni zaklad. Med četrtim in petim letom z otrokom lahko že urimo prepoznavanje začetnega in končnega glasu v besedi, razčlenimo besede na zloge in si pri tem pomagamo s ploskanjem. Med petim in šestim letom je otrok sposoben razvijanja glasovnega razčlenjevanja s pomočjo konkretnih pomagal (žetoni, kartice, AdoŽejka). 

Kako spodbuditi razvoj sposobnosti glasovnega zaznavanja?

• Otrok se seznanja s simbolom in pisano obliko le tega (slika banana - napis banana)
• Otrok slušno primerja različno dolge besede (otrok pove katera je daljša) ANANAS-FIGA
• Otrok poišče besedo na sliki, ki se rima na besedo (KONEC -LONEC), otrok tvori rimo na izgovorjeno besedo 
• Otrok členi povedi s pomočjo žetonov, za vsako izgovorjeno besedo v povedi postavi predse en žeton (OČE POPRAVLJA AVTO – 3 žetoni) 
• Otrok deli besedo na zloge (s pomočjo ploskanja) (PI-KA-PO-LO-NI-CA) 
• Otrok deli besede na glasove (M-A-M-A)
• Otrok prepozna besedo, ki jo izgovorimo s podaljšanim začetkom (KKKKKKKKKKUŽA- KUŽA)
• Otrok tvori besede na prvi zlog (KUŽA: KUHALNICA, KUKAVICA, KUNA, KUHINJA itd.)
• Otrok med podanimi sličicami poišče besede, ki se začnejo/končajo na isti zlog
• Otroka vprašamo ali se besedi začneta/končata na enak prvi/zadnji glas (KONJ-KLADIVO, GUGALNICA-GOSKA, LONEC-KONEC)
• Otroku povemo tri besede zaporedoma in ga vprašamo, če se začnejo na isti glas (KRISTINA KUHA KOSILO)

VIRI: 

• Grginič, M. (2008), Vsak po svoji poti do pismenosti. Založba Izolit
• Grginič, M. (2005), Porajajoča se pismenost. Založba Izolit
• Pečjak, S. (1999), Ali vidiš – ali slišiš?. Založba Izolit

Tri faze razvoja vidnega zaznavanja

Razvoj sposobnosti vidnega zaznavanja gre v smeri vidno zaznavanje – vidno razločevanje – vidno prepoznavanje.

V razvoju vidnega zaznanjavanja je otrok sposoben zaznati in razločevati okrog sebe predmete, oblike in osebe. Najpogosteje se srečamo s primerom, ko otrok loči obraze domačih ljudi od neznanih.

Razvoj vidnega razločevanja poteka, ko otrok razloči predmete s katerimi se vsakodnevno srečuje in rokuje, kasneje razloči oblike kot so geometrijski liki in nato simbole, kot so črke. V tej fazi otrok obliko prepozna in loči krog od trikotnika, težavo pa mu predstavlja, ko je potrebno lik narisati. Zato je zelo pomembno, da otroku nudimo čim več praktičnih izkušenj pri pomnjenju razlik posameznih vzorcev in oblik, da imajo otroci možnost predmet tudi otipati in s tem dobiti praktično izkušnjo.

Pri razvoju vidnega razločevanja si lahko pomagate z našo Imenko, ki je kot nalašč za praktično preizkušanje pri razlikovanju posameznih vzorcev in oblik. Našo Imenko lahko poiščete na https://tetinoigrisce.si/izdelki/imenka.

Zadnja faza razvoja vidnega zaznavanja je vidno prepoznavanje. Le-to je odvisno od sposobnosti zaznavanja, razločevanja in pomnjenja ter je ključno za učenje branja (otrok otrok zaznava in pomeni zaporedje črk v besedi). 

Ključni procesi pri razvijanju bralnih sposobnosti

Dva ključna procesa pri razvijanju bralnih sposobnosti sta prepoznavanje črk in prepoznavanje daljših enot, kot so zlogi in besede.

Pri prepoznavanju črk je velik poudarek na orientaciji. Večina otrok nima težav pri razločevanju posameznih črk (npr. A in B), napake pa se pojavljajo pri črkah z drugačno orientacijo (b/d, g/p). V začetni fazi opismenjevanja so otroci pozorni zgolj na prvo črko v besedi, šele kasneje se njihova pozornost prenese na črke v sredini besede.

Razvijanje bralnih sposobnosti poteka skozi pridobivanje notranjih predstav enot, ki so daljše kot ena črka.

Pri razvoju bralnih sposobnosti si lahko pomagate tako z našo Imenko kot našo AdoŽejko, ki bosta odličen temelj za učenje novih črk in besed skozi povezovanje s pojmi.

Kako spodbuditi razvoj sposobnosti vidnega razločevanja

Nekaj primerov poučnih iger, ki jih lahko uporabimo v ta namen:

• Otrok črke gleda, opazuje in jih zapisuje
• Iskanje predmetov preko sličic
• Otroci rišejo slikovne nareke
• Izvajajo vaje za orientacijo v prostoru, na lastnem telesu, na listu
• Iskanje predmetov, ki ne spadajo k ostalim predmetom
• Primerjava likov, črk, simbolov
• Iskanje črke v določeni besedi (npr. Poišči črko T v besedi STOL)

VIRI: 

• Grginič, M. (2008), Vsak po svoji poti do pismenosti. Založba Izolit
• Grginič, M. (2005), Porajajoča se pismenost. Založba Izolit
• Pečjak, S. (1999), Ali vidiš – ali slišiš?. Založba Izolit

Pismenost je eno izmed najpomembnejših področij pri vzgoji otroka. Začne se razvijati že v predšolskem obdobju in je v programu vrtca vpleteno skozi raznolika področja. Pri zgodnji pismenosti gre za razvoj znanja, stališč in spretnosti, ki so podlaga za branje in pisanje, med njimi so grafomotorika, glasovno zaznavanje, vidno zaznavanje, poslušanje in obnavljanje.

Zgodnje opismenjevanje se prične, ko otrok vstopi v šolo in se nanaša na formalno učenje pisanja in branja. Zgodnja pismenost je pa neformalna oblika učenja, ki poteka spontano, skozi dnevne dogodke otroka. To so na primer branje pravljic, pripovedovanje zgodb, gledanje slikanic, poslušanje pesmic in izštevank, navidezno branje, poskusi pisanja, opazovanje medijev in okolice itd.