Veščine
 |
Učenje pri predšolskem otroku izvira iz učinkovite uporabe čutil. Čutila povezujejo naše možgane in telo s svetom okoli nas, bogatijo naše izkušnje in obarvajo naš svet. Narava pri otroku zbudi navdušenje, usmerja njegovo pozornost in zbranost. Tako se otrok začne bolje zavedati kaj sliši, vidi, česa se dotika, kaj voha in okuša ter na ta način dobiva neposredno izkušnjo in doživljanje. Pomembno je, da otroku do sedmega leta starosti omogočimo ustrezne senzorne dražljaje in pridobivanje čutnih izkušenj. |
 |
Optimizem in gojenje pozitivnih čustev nam olajša soočenje z izzivi, izboljša samozavest in samopodobo, lažje dosežemo cilje in gradimo boljše medsebojne odnose. |
 |
Preživljanje časa z ljudmi preganja osamljenost, daje občutek pripadnosti in povečuje občutek lastne vrednosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo zdrave odnose, zdravo okolje. Primarno socialno okolje otroka je družina, ki je zanj zelo pomembna, saj tako pridobi temeljne vrednote in občutek varnosti, ki otroku omogoča, da lahko izrazi svojo identiteto ter se razvije v samostojno osebnost. Pomembno je, da ustvarimo odnose, v katerih poslušamo drug drugega, se znamo pogovarjati in se medsebojno spoštujemo. |
 |
Učenje je vsaka sprememba v informiranosti, znanju, stališčih, spretnostih ali zmožnosti, ki je trajna in je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev. Znanstveno je dokazano, da si človek stvari lažje zapomni in jih bolje ohrani v spominu, če uporabi več čutil. Zato se otroci ogromno naučijo skozi igro, ko stvari, situacijo vidijo, slišijo, o njej govorijo in jo sami doživijo ali naredijo. |
 |
Pri medgeneracijskem povezovanju gre za povezovanja med generacijami, sožitje med otroci, mladimi, srednje starimi in starimi oziroma otroci, sorojenci, starši in starimi starši. Takšno povezovanje spodbuja večje razumevanje in spoštovanje med generacijami, krepi samopodobo, omogoča možnosti izmenjave izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter ohranjanje materialne varnost in kulturne dediščine. |
 |
Zdravje ni le odsotnost bolezenskih znakov, ampak zajema celotno dobro počutje – tako telesno kot duševno in razvitost ter izkoriščenost vseh posameznikovih zmogljivosti. Življenjske navade, ki jih otrok pridobi v otroštvu, ohrani celo življenje, zato je pomembno, da otroke naučimo zdravega življenjskega sloga. Ustrezno okolje otroku omogoča, da se razvije v zdravo in zrelo osebnost, svojo identiteto in življenjski slog pa otrok najprej oblikuje v družini. Zdrav življenjski slog pri otrocih spodbudimo na več nivojih: skozi gibanje razvijajo gibalne sposobnosti, ob tem pa občutijo ugodje, varnost, veselje, dobro počutje ter spoznava lastno telo, njegove lastnosti, funkcije; s pomočjo jezika izražajo čustva, misli, občutke, ob identifikaciji s knjižnimi liki pa se otrok čustveno, intelektualno, moralno in socialno razvija; v interakciji z okoljem, vrstniki otrok spoznava samega sebe in druge, sprejema različnost in oblikuje socialni razvoj, ustvarja zdravo in varno življenjsko okolje in osvaja zdrave navade z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem. |
 |
Govorno-jezikovni razvoj se začne ob rojstvu in v predšolskem obdobju poteka z neverjetno hitrostjo. Sam razvoj se končuje nekje okrog devetega leta ter se nato vse življenje izpopolnjuje. Razvoj jezika in govora predstavlja osnovo vsakodnevne komunikacije, pri čemer številni strokovnjaki poudarjajo na optimalno obdobje razvoja v prvih treh let otrokovega življenja. Za otrokov govorno-jezikovni razvoj je pomembna zgodnja govorna interakcija. Otroci se veliko naučijo že s poslušanjem govorjenja odraslih, razvoj pa spodbudimo s pogovorom, zastavljanjem vprašanj, branjem pravljic, pogovorom o ilustracijah in o prebrani vsebini, prepevanjem pesmic itd. |
 |
Ustvarjalnost se kaže že pri dojenčku, z njegovo prirojeno željo po raziskovanju. Otrokova pozornost je usmerjena, saj ga pritegne vse kar ga obdaja. Ustvarjalnost je sposobnost povezovanja informacij, idej in stvari na nov, nenavaden način. Otrokovo ustvarjalnost spodbudimo, ko jim pustimo prosto pot, da stvari vidijo na svoj način, razumejo in logično razmišljajo oziroma se individualno izražajo. Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti poveča njegov občutek o lastni vrednosti in uspešnost pri učenju, spodbudi kritično razmišljanje in ideje za nove rešite, predvsem pa ustvarjalnost podpira razvoj avtentičnosti posameznika. |
 |
Današnji način življenje, še posebej v mestnih središčih, je za spodbudno okolje gibanja otrok velik izziv. Samo gibanje pa je pri otrocih pomembno za celostni razvoj, saj vpliva na razvoj in zdravje kosti in sklepov, mišic, motoričnih sposobnosti, razvoj finomotoričnih sposobnosti in kognitivnih sposobnosti. Gibanje daje otroku občutek dobrega počutja, ob tem pa spoznava in dojema svet okoli sebe. Otrokovo obvladovanje telesa in pozitivna podoba lastnega telesa vpliva na otrokovo samostojnost, samozavest, njegovo samopodobo in zmanjšuje otrokove vedenjske težave. Preko gibalne aktivnosti se otrok uči samostojnosti, discipline, odločnosti in odrekanja ter sprejemanja porazov in uspeha. |
 |
Socialne veščine niso prirojene in se jih moramo naučiti, saj so pomembne v vseh odnosih v življenju. Socialne veščine so način, kako vzpostaviti stik s sočlovekom in se vključiti v življenjsko okolje ter nam omogočajo učinkovito in zadovoljivo sodelovanje ter povezovanje z drugimi. Pri otrocih se slabo razvite socialne veščine kažejo skozi manj sprejemljiv način reševanja konfliktov, težjo vključitvijo med vrstnike, težjo vzpostavitvijo odnosov, kot manj primerno odzivanje v določenih situacijah, izražanja frustracij in občutkov na manj primeren način. Otroci svoje socialne veščine osvajajo skozi izkustvene igre, v interakciji s sovrstniki, kjer dobiva pozitivne izkušnje, potrditev svojih sposobnosti in ustrezno povratno informacijo o svojem vedenju. |
 |
Fina motorika zahteva usklajeno delovanje osrednjega živčevja in mišičnega sistema ter je za otroke izjemnega pomena. Vključuje uporabo manjših mišic in mišičnih skupin, kot so roke, zapestje, prsti, noge in obraz. Razvoj fine motorike spodbujamo z dejavnostmi, ki vključujejo koordinacijo in nadzor zapestja, prstov in roke. Aktivnosti za razvoj fine motorike prstov vplivajo na določene predele v možganski skorji in spodbujajo otrokov govor, delovne sposobnosti, kognitivne in ustvarjalne potenciale. Vloga teh aktivnosti je neprecenljiva, saj slednje otroku omogočajo širjenje znanja o svetu, ki ga obkroža, prav tako omogočajo razvoj pozornosti, spomina in domišljije. |
 |
KoordinacijaRazvoj koordinacije se začne v fetalnem obdobju in v največji meri vse do 6. leta starosti otroka. Koordinacija gibanje je ključna za oblikovanje in izvajanje sestavljenih gibalnih nalog. (Pistotnik, 2003) Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so: pravilnost, pravočasnost, racionalnost, izvirnost in stabilnost. Otrok z zmanjšanimi koordinacijskimi sposobnostmi je nespreten, neroden, počasi pridobiva nova gibanja, je negotov v svojih dejavnostih. Koordinacija je odločilna za celovit razvoj otroka, saj posega tudi na čustveno, socialno in spoznavno področje. Aktivnosti, ki spodbujajo razvoj koordinacije otrok so naravne oblike gibanja, poligoni, plesne in elementarne igre. (Pišot, 2007) RavnotežjeSposobnost ravnotežja je sposobnost ohranjanja stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov. Delimo ga na statično (v mirovanju) in dinamično ravnotežje (v gibanju). Sposobnost ravnotežja je pri predšolskih otrocih slabo razvita, čeprav se začne razvijati že pred rojstvom. Dokončno razvijemo vestibularni aparat do 15. leta. Otrok razvija in ohranja ravnotežje skozi različne gibalne naloge, hojo po vrvi, črti, gredi, skakanje po eni nogi ipd. (Pišot, 2007) |
 |
HitrostHitrost je sposobnost izvesti gibanje v najkrajšem možnem času. Pomembna je predvsem pri premagovanju kratkih razdalj s cikličnim gibanjem in v gibalnih nalogah, ki zahtevajo hitro izvedbo posameznega gibanja. Do izraza pride šele pri naučenih gibih. Hitrost je v veliki meri odvisna od dednih lastnosti, načini razvijanja hitrosti pa so različni in enostavni. Pri otrocih vključimo elementarne igre, ritmične poskoke, izvajanje starta, različne teke. Hitrost razvijamo, kadar je otrok spočit. (Pišot, 2007) VzdržljivostVzdržljivost je sposobnost izvajanje dlje časa trajajočih gibalnih nalog z enako učinkovitostjo. Je sposobnost, ki zmanjša stanje utrujenosti. Najprimernejši čas za vadbo osnovne vzdržljivosti je mladostno obdobje. Vadba vzdržljivosti ima pri predšolskih otrocih pozitivne učinke, vendar je potrebno upoštevati fiziološke zakonitosti otrokovega organizma. Pri otrocih vzdržljivost razvijamo s tekom, hojo in otroško igro, saj se je otrok sposoben igrati ure in ure, ne da bi se zavedal, da med tek, hojo, poskoke, plezanje in plazenje samodejno vrinja odmore, ki drže njegov pulz na nivoju aerobne obremenitve. (Muhič, 2008) |